Vabilo na predavanje zasl. prof. dr. Cirila Ribičiča: Volilni sistem iz žabje perspektive

posted in: Vabila | 0

V imenu Srebrne katedre in ŠOPF vabim na enajsto predavanje,

ki bo potekalo prek ZOOM-a v četrtek, 18. marca 2021 ob 16.00

Volilni sistem iz žabje perspektive.

Predaval bo dr. Ciril Ribičič.

Predavanje bo vodil dr. Miha Hafner.

Podatki o predavatelju so dostopni na http://predavanja.ustava.si

Po predavanju, ki bo trajalo približno 30 minut, sledi razprava.

Vprašanja lahko postavljate pisno ali v živo.

K izvedbi tega dogodka v živo, s pomočjo aplikacije Zoom, boste povabljeni vsi, ki ste se prijavili na spletni strani: http://predavanja.ustava.si/prijava-za-ogled-predavanja-v-zivo/.

Število prijavljenih, predvsem profesorjev in študentov, ki prihajajo z 21 članic Univerze v Ljubljani, se je povzpelo na 1175. Mnogo več je tistih, ki so si ogledali posnetke dosedanjih predavanj:

dr. Ivan Bratko, Etične in pravne dileme razvoja umetne inteligence Nike Swoosh

dr. Stane Pejovnik, Izzivi sodobne znanosti Nike Swoosh

dr. Zvezdan Pirtošek, Kako upočasniti staranje možganov Nike Swoosh

dr. Janez Tomažič, Miti in resnice o COVID-19 Nike Swoosh

dr. Peter Fajfar, Potresi: napovedovanje in zaščita Nike Swoosh

dr. Marko Bošnjak, Vloga ESČP v spreminjajoči se Evropi Nike Swoosh

Ejti Štih, Umetniška slika, odsev krute resničnosti Nike Swoosh

dr. Vasilka Sancin, Odbor OZN za človekove pravice – zametek svetovnega sodišča? Nike Swoosh

dr. Renata Salecl, Kaj smo se naučili od pandemije? Nike Swoosh

dr. Peter Čeferin, Odvetništvo, žlahtno poslanstvo ali zgolj posel? Nike Swoosh

Na svidenje na predavanjih,

 Ajas Midžan l.r.

O predavatelju:

Dr. Ciril Ribičič je upokojeni redni profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri še občasno predava pri predmetih ustavne katedre. Skupaj z drugimi učitelji ustavnega prava (dr. Majda Strobl, dr. Ivan Kristan, dr. Franc Grad, dr. Igor Kaučič, dr. Rudi Kocjančič, dr. Saša Zagorc) je napisal številne učbenike ustavnega prava za študente Pravne fakultete in Fakultete za upravo. Doktoriral je 1977. leta na temo položaja izvršne funkcije v jugoslovanskem skupščinskem sistemu (Razvoj skupščinskega sistema v Jugoslaviji, PF, Ljubljana 1978). Že kot študent je dobil Prešernovo nagrado, nagrado Kidričevega sklada pa je dobil za knjigo Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (DE, Ljubljana, 1981). Skupaj z dr. Miho Ribaričem je napisal knjigo Delegatski skupščinski sistem (Uradni list, Ljubljana 1983). V času krize jugoslovanskega federalizma je napisal tri knjige skupaj s prof. dr. Zdravkom Tomcem, ki so izšle v Ljubljani in Zagrebu in v katerih sta polemizirala s poskusi recentralizacije države. O osamosvajanju Slovenije je napisal knjigo Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (Uradni list RS, Ljubljana 1992). O svojih pogledih na lokalno samoupravo je pisal v knjigi Centralizem zoper Slovenijo, ki je izšla v dveh izdajah (Delavska enotnost 1993, 1994), predloge za ustavne spremembe pa je analiziral v knjigi »Mozaik ustavnih sprememb«(GV založba, Ljubljana, 2003)

V času ko je bil predsednik Stranke demokratične prenove (1989-1992) je stranka sprejela socialdemokratski program (Za evropsko kakovost življenja (Evropa  zdaj)), zapustila Zvezo komunistov Jugoslavije in aktivno sodelovala v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. O tem je napisal knjigo Rad sem jih imel, o kateri je zapisal dr. Matjaž Kmecl, da opisuje »zgodbo, ki jo politologi imenujejo socialdemokratizacija nekdanje partije komunistov, humanisti počlovečenje in sedanja nasledniška stranka prenovitev«. Deset let je bil poslanec Združene liste socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije. V državnem zboru je vodil skupino za državno ureditev v Ustavni komisiji, ki je predlagala v sprejem Ustavo republike Slovenije, pozneje pa Komisijo za lokalno samoupravo in Komisijo za poslovnik. O tem piše v knjigi Podoba parlamentarnega desetletje (samozaložba, Ljubljanam, 2000).

Predmet Evropsko pravo človekovih pravic je na Pravni fakulteti razvijal dvajset let, na Pravni fakulteti je 2007 izšel njegov učbenik, ki ima isti naslov kot ta predmet. Vsako študijsko leto je vodil študente na Evropsko sodišče za človekove pravice in petnajst let organiziral tekmovanje slovenskih študentov »Rubikon« v predstavitvi sodb tega sodišča.

V desetih primerih je bil mentor pri izdelavi doktorskih disertacij. Sodnica ESČP Mirjana Lazarova Trajkovska je pod njegovim mentorstvom doktorirala iz pilotnih sodb ESČP.

Bil je predsednik Teniške zveze Slovenije (1989-91) in Veteranske teniške zveze, med teniškimi veterani pa je večkrat dosegel naslov državnega prvaka v parih in posamezno ter trikrat nastopil za državno vrsto na svetovnih prvenstvih teniških veteranov.

Organiziral in vodil je tudi odmevna Pomenkovanja v Lutkovnem gledališču, na kateri so skušali poiskati rešitve za mnoga odprta vprašanja medsebojnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Uredil je zbornik »Regionalizem v Sloveniji« (Uradni list RS, Ljubljana 1998), v katerem številni strokovnjaki z različnih vidikov obravnavajo potrebo po regionalizaciji Slovenije. Knjiga je pomembno vplivala na spremembo ustave glede pokrajin, aktualna pa je tudi danes, ko ostajajo pokrajine mrtva črka v Ustavi, na pohodu pa je nadaljna erozija pristojnosti in samostojnosti občin. O svojem nastopu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu, kjer je pričal kot izvedenec o ustavnopravnih vidikih nastanka in delovanja Herceg-Bosne, je napisal knjigo Geneza neke zablode (Zagreb, Sarajevo, Idrija 2001). 2008 je na Dnevih evropskega prava dobil priznanje Kristalna zvezda za prispevek k prepoznavnosti in uveljavljanju Slovenije v EU.

Od leta 2000-2009 je bil ustavni sodnik Ustavnega sodišča in v času 2007-2009 njegov podpredsednik. Po letu 2000 je imel referate na številnih posvetovanjih v organizaciji Konference evropskih ustavnih sodišč, Mednarodnega združenja za ustavno pravo (IACL), Beneške komisije, ustavnih sodišč in akademij znanosti in umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije ter Univerze v Regensburgu. Samo na Dnevih slovenskih pravnikov je nastopil s svojimi referati šestnajstkrat, skoraj vsako leto pa je nastopal tudi na Dnevih javnega prava in Dnevih evropskega prava.

Svoje izkušnje delovanja v Ustavnem sodišču je zbral v knjigi »Človekove pravice in ustavna demokracija« (Ustavni sodnik med pozitivnim in negativnim aktivizmom), ki je v dveh izdajah izšla pri Študentski založbi v Ljubljani leta 2010. V tej knjigi je predstavil najpomembnejše odločitve Ustavnega sodišča, predstavil ustavno zamisel pravic in svoboščin, razpravljal o razmerju med varnostjo in svobodo, se zavzel za prehod od negativne k pozitivni selekciji zadev na Ustavnem sodišču in prikazal Evropski trikotnik (Ustavno sodišče-ESČP-Sodišče EU). Poleg tega so v knjigi objavljena njegova ločena mnenja, ki jih je napisal kot sodnik Ustavnega sodišča. Sam je najbolj ponosen na doktrino o pozitivnem ustavnopravnem aktivizmu, to je aktivizmu v korist razvoja standardov varstva človekovih pravic. V ločenih mnenjih se je zelo pogosto skliceval na standarde, ki jih v svojih odločbah razvija ESČP; v več primerih (svoboda izražanja, sojenje v razumnem roku, izbrisani) so se njegova opozorila pokazala kot upravičena. ESČP se je v dveh primerih, ki se nanašata na kršitev svobode izražanja tudi sklicevalo na njegova ločena mnenja (Mladina proti Sloveniji, Čeferin proti Sloveniji). Prevod te knjige je izšel v Beogradu pri Ustavnem sodišču Srbije in Službenom glasniku Srbije in jo na več fakultetah v državah zahodnega Balkana uporabljajo kot učbenik.

Skupaj z dr. Zlatanom Begićem in dr. Dejanom Pavlovićem je napisal knjigo »Bosnia and Herzegovina after Sejdić Finci case« (Developments in European Law, Regensburg, 2016) in v njej analiziral razloge za neuresničevanje te odmevne sodbe ESČP ter ustavnopravne razloge za neuspešnost delovanja te države. Do leta 2013 je bil predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije, sedaj pa vodi Inštitut za ustavno pravo. Osem let je bil član Beneške komisije. Od leta 2017 koordinira Srebrno katedro upokojenih profesorjev na Pravni fakulteti v Ljubljani. 2018 je dobil naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

V okviru Inštituta za ustavno pravo je sodeloval pri pisanju ustavnopravni analiz in pravnih mnenj za Predsednika republike (spremembe protikorupcijske zakonodaje, spremembe volilnega sistema), Državni svet (spreminjanje zakonov na podlagi veta), Varuhinjo človekovih pravic (izpodbijanje varčevalnih predpisov), Rektorsko konferenco (avtonomija univerze), Združenje Frank in Občino Ankaran (poseben status občine).

Skupaj z dr. Igorjem Kaučičem je objavil knjigo »Referendum and the Constitutional Court of Slovenia« (Univerzsitätesverlag Regensburg, Develeopments in European Law, vol. 11). V tej knjigi se ukvarja z inovativnimi odločitvami slovenskega Ustavnega sodišča in ustavno demokracijo. V letu 2015 je dobil tudi priznanje za življensko delo, ki ga na Dnevih slovenskih pravnikov podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije.

V Zborniku Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu, posvečenem 80-letnici dr. Ernesta Petriča je napisal članek Pilotne sodbe ESČP zoper Slovenijo in vloga Ustavnega sodišča RS, v katerem analizira tri pilotne sodbe zoper Slovenijo, ki jih je sprejelo ESČP (Lukenda – sojenje v razumnem roku, Kurić – izbrisani in Ališić – devizni varčevalci Ljubljanske banke), in prikazuje prakso ESČP, ki se giblje med aktivizmom in realizmom.

V zborniku Zagovor javnosti: med svobodo izražanja in sovražnim govorom  (razprave, SAZU, št. 33, Ljubljana, 2017) je s pomočjo dveh primerov (primer prepovedi knjige pisateljice Smolnikarjeve in primer obsodbe Mladine zaradi kritike nastopa poslanca Državnega zbora) prikazal pomen varstva svobode izražanja ob razpravah o sovražnem govoru. V zborniku Premisleki o prihodnosti javnih medijev (ur. Dr. Slavko Splichal, FDV, Ljubljana 2020) je pisal o poskusih podrejanja javnih radia in televizije.

Ob upokojitvi je izdal knjigo besedil, ki jih je objavljal v Pravni praksi in drugih revijah »Med pravom in pravičnostjo«, GV Založba, Ljubljana, 2016.  V tej knjigi je zbral sto in en prispevek, v katerih na zgoščen in poljuden način piše o aktualnih ustavnopravnih problemih in kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 

Ob njegovi 70-letnici je izšel pri Lex localis zbornik (Liber Amicorum) »Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju«, ki so ga uredili Matija Žgur, Neža Kogovšek Šalamon in Boštjan Koritnik in v katerem 19 avtorjev obravnava ustavnopravne probleme državne ureditve in volitev, človekovih pravic in ustavne demokracije ter ustavnega sodstva. Zbornik otvarjajo urednik dr. Matija Žgur in trije tuji avtorji (dr. Mirjana Lazarova Trajkovska, dr. Rainer Arnold in dr. Branko Smerdel) z besedili, naslovljenimi na jubilanta.